Zgodovina kluba

Petdeseta leta. Težki povojni časi, ko si svet še liže rane in ko sleherni hrepeni po najnujnejših rečeh. Ljudje si želijo boljšega, novejšega, drugačnega. Življenja.
Petdeseta leta so pri nas bila zaznamovana z izključitvijo teološke fakultete iz univerze, z izidom revije Naša sodobnost, novimi umetniškimi strujami nadrealistov, grupa 53, odrom 57, Ad hoc. Jugoslavija demonstrativno zavrne mater Rusijo in očeta Stalina, zgradi se avtocesta ljubljana – zagreb, v sloveniji premoremo 778 televizorjev in 5123 avtomobilov, prvi prenos rtv-ljubljana pa so bili skoki v planici.
In kaj počnemo v šaleški dolini. Okoli leta 57, ko je še Šoštanj središče šaleške doline, se zbere skupinica istomislečih študentov in iz lastnih vzgibov po druženju ustanovijo Šaleški študentski klub. Prvi predsednik postane Matjaž Kmecl.. Takrat jim je za druženje in sestanke odstopil svoje delovne prostore nestl žgank, edini luksuz je bila mogoče kakšna radenska po športu. Začeli so skromno, brez pretiravanj, bolj zaradi občutka pripadnosti in varnosti, da se ne bi izgubili v vrvežu univerzitetne Ljubljane. Zbirajo se v gostilni pod lipo.
Pridejo vihrava 60.
Pri nas še vedno odmeva novela Požgana trava, rekordnih 141 metrov Jožeta Šlibarja, športni uspehi Mira cerarja in Drage stamejšič. Študentje si ogledajo 1. mednarodni avto sejem v ljubljani., velenje postane – gospodarsko, kulturno in upravno središče šaleške doline v šoštanju pa se se zapleše na prvem akademskem plesu.
Šaleški študentje se zedinijo in izkažejo podporo pri študentskih protestih leta 68.kolegom v beogradu, parizu, ljubljani. Vsi člani šškja napnejo ušesa maja 69 ko se iz radijskih sprejemnikov prvič zasliši glas radia študent, ki predvaja bele vrane, mlade leve in kameleone.
Šškjevci se bolj organizirajo in začnejo izvajati skupne projekte, pri tem jim ob strani stoji zveza komunistov in szdl. velenje potrebuje strokovnjake in domače študente je treba zadržati v dolini. Pojavijo s prve kadrovske štipendije. Škk tukaj odigra ključno vlogo med povezovanjem študentov in gospodarstvom in politiko v dolini. Letne skupščine se odvijajo v ljubljani. Posluša se radio luxemburg, v kinu se vrti Ples v dežju, kekec, Balada o trobenti in oblaku. Študenti berejo Perspektive in besede, se udeležujejo študijskih dnevov v Dragi. Pojavijo se novi-alternativni cigareti. Laški rizling, bizeljčan so še vedno številka 1.
70 leta.
Leta razcveta, potrošniške mrzlice, izobilja in zadolževanja. Šškjvci se srečajo z novim gledališčem Ane monro, pupilije ferkeverk. Manjša kriza kluba iz sredine šestdesetih se hitro pozabi ob novih projektih, ki zaposli vse klubovce. Akademski ples je še vedno glavni projekt kluba, začenja se taborjenje v ribnem, športna srečanja z ostalimi klubi.
Ššk se pridruži študentskim demonstracijam 71. na aškerčevi pred filofaksom, ki je nekaj mesecev kasneje tudi okupiran za par dni.
Študentje spet protestirajo proti Jedrski elektrarni. V mariboru leta 75, ustanovijo univerzo, v ljubljani odprejo klinični center, v velenju pa tega leta izide prva številka študentskega glasila RIT, ki zavedno razburka šaleško srenjo.. Racionalno izbrane teme. Bolje bi se slišalo revolucoinarno. Maja Šškjevci v rožni dolini burno proslavijo jugoslovansko osvojitev everesta. Štremfelj, zaplotnik, belak, božič so nove neuslišane ljubezni mladih študentk. Očeti in matere kupujejo vikende, avtomobile, televizorje v barvi. Vlado vrbič se neha briti. V gostilnah se pojavi vekija. V velenju se vsako leto odpre 1200 novih delovnih mest. V mesto prihajajo brati in sestre iz južnih republik. Lepo ni kaj. Klubovci pa še vedno težijo o potrebi po mladinskih prostorih.
Tragična 80.
Umre tovariš tito. In kot nalašč temu tudi delovanje kluba sredi 80ih potihne za kratek čas. A se študenti hitro reorganizirajo in postrojio ter nadaljujejo poslanstvo. Šškjevci se naročijo na Novo revijo, obiskujejo prireditve škuca, poslušajo berlinski zid, laibach, kaos, protest, stekle pse. Gostilo pod lipo zamenjajo klubi kot so magnus, lilit, k4. nekateri šškjevci prejmejo nove potne liste NSKja. v velenju klubovci operirajo iz 8 kvadratov velike pisarne, občasno tudi iz malo večje , če jim jo mehankarji odstopijo. Na akademskem plesu zeleni car udriha čez politiko države in mesta, želimo si novih prostorov, manjšega zadolževanja, manjše hiperinflacije in večjega ugleda. V študentskih naseljih v mariboru in ljubljani šškjevci združno navijamo ob uspehih naših smučarjev in smučark. Imen petrovič, svet, križaj, franko, strel, čižman ne bomo nikoli pozabili.
Šškjevci v ribnem vadimo s teritorialno obrambo, se udeležimo največjega protestnega shoda v velenju proti odlagališču jederskih odpadkov v velunjskem grabnu. Rit je vedno bolj pikantna.
V klubu se pojavijo različne politične struje. Jenko si kupi prvi balonar, ki postane njegov zaščitni znak. Meža na slikah še ima lase, biščanu vaga kaže še zmeraj dvomestno število.
90. preporod.
Kot se je rodila nova slovenska država, tako se je kot fenix iz pepela dvignil tudi ŠŠK.
Januarja leta 90 klub odpre svoj novi Plac. V kleti kulturnega doma poleg stiskarne, ki jo vodi kino 16. matrinšek odigra eno izmed ključnih vlog. Nadaljujemo z akademskim plesom. Golaž pojemo v placu in ne na kolodvorski. Delovanje za kratek čas prekine vojna za osamosvojitev. Ššk poleg tiskanega medija zaviži tudi prek radia. Oddaja v imenu sove je pravi bum v dolini. Zaradi prekritične vsebine oddaje, mora uredniški odbor oddati scenarij v pogled.
Organizirajo se prvi dnevi mladih in kulture, ki za mesto velenje in okolico pomeni kulturno rojstvo. Dmk nato iz alter scene počasi pogleduje proti mainstremu. Trajanje dmk-ja je od treh dni do treh tednov. V ljubljani se Ustanovi zveza škis – pri čemer je glavno vlogo odigral prav ŠŠK. Šškjevci žuramo v placu, dk-ju, emonski, metelkovi, štuku, slaviji, maxu. Še vedno se na kademcu nosijo reklci z ramenskimi podložki, poslušajo se milivanili, duran duran, pop design,
V velenju se končno dogaja, ššk je financiran s strani šosa, odpro se neslutene možnosti. Ustanovitev Mladinskega centra.
Generacija milenium.
V generaciji milenium se prav tako učijo klubovci iz preteklosti in kot govori rek, da se zgodovina ponavlja pride tudi tokrat do manjših trenj. Dokončno se izgubita volunterizem in samoinicijativa. Postanemo žrtev new aga. Pričnemo z novimi tradicionalnimi dogodki ob seveda čaščenju starih. Na knap žur v mariboru postane svetinja za mariborske klubovce, ej lejga žur pa za ljubljanske. Ššk jadranje postane nov hobi ššk predsednikov, smučarski pokali pa stopijo stopničko višje. Dogodkov je toliko da jih skorajda ne moremo slediti.
ŠŠK dokočno postane številka ena v promoviranju mladinske kulture in športa v šaleški dolini. Končno lahko rečemo – we are number one. In medias res.-